Ad Inexplorata

Živijo Slovenija, upam da ste dobro spali, navkljub eni uri spanca manj. Današnji zapis bo v večini govoril o včerajšnjem dnevu. Napisali bi ga že včeraj, pa je bilo treba videno in slišano vmes prespati, urediti misli in vtise ter nato to strniti v kratek prispevek, skupaj z galerijo posnetkov.

Obiskali smo Dryden Flight Research Center, lociran v letalski bazi Edwards. Gre za ogromen kompleks, ki se razprostira v puščavi v velikosti dolenjske regije in zasavja skupaj. Samo toliko, da dobite občutek, kako velika je ta baza. Baza je sicer pod nadzorom letalskih sil ZDA, del kompleksa je na voljo vladni agenciji NASA. Baza Edwards je razvojni center za nove tehnologije, ki jih razvijajo v okviru programov letalskih sil. Vsaka posodobitev obstoječih sistemov, letal, oborožitve mora iti skozi fazo razvoja in testiranja skozi katerega se prepričajo ali je tovrstna posodobitev/nadgradnja smiselna in možna. Nova letala in sistemi se tu razvijajo in prehajajo v uporabo. Za vsako tako noviteto morajo testni piloti ugotoviti kje ima meje in kaj letalo dovoljuje, kako se obnaša v izrednih razmerah in kakšni so standardni in skrajšani postopki za vsak možen scenarij, ki se pri letenju z njimi lahko zgodi. Tveganja pri tovrstnih testiranjih so navkljub naprednim računalniškim simulatorjem tvegana.

Dva dneva pred našim obiskom se letalo, ki ga trenutno uvajajo v redno uporabo, ni vrnilo z poleta. Pilota so razglasili za pogrešanega, po zaključenem iskanju letala in pilota so razbitine letala našli v puščavi, skupaj s pilotom, ki je v nesreči izgubil življenje. Izguba izkušenega pilota je močno pretresla pripadnike eskadrilije za testiranje, šolanje takih pilotov namreč traja desetletje in milijone dolarjev. Latinski izrek “Ad Inexplorata” imajo v grbu eskadrilije in pomeni “V neznano”.

NASA na drugi strani se ne ukvarja z razvojem oborožitve in s tem povezanih sistemov. Njihova vloga je v preteklosti zajemala raziskave v zvezi z letenjem blizu zvočnega zidu, možnost ekonomičnega letenja pri hitrostih, višjih od dvakratne hitrosti zvoka, doseganjem visokih hitrosti visoko v atmosferi. V okviru programa X-15 je tako peščici testnih pilotov in množici razvojnih inženirjev uspelo doseči hitrost 7,274 km/h na višinah, višjih od 100 km. Nekaj pilotov si je tako prislužilo celo naziv astronatov, ker so leteli tako visoko - na robu vesolja. Za namene programa Apollo pa so razvili modul, s katerim so astronavti pristali na luni.Navadni smrtniki po zaslugi njihovih raziskav letimo varneje. V okviru posebnega programa, v katerem so testirali obnašanje potniških letal ob udarcih v zemljo, so razvili priporočila in navodila izdelovalcem potniških letal, s katerimi so izboljšali varnost ob letalskih nesrečah.

Preden nadaljujem, bi se na tem mestu želeli zahvaliti g. Jean-Pierre Vonarbu iz slovenske ambasade iz Washingtona. NASA je namreč že potrjen obisk malo pred odhodom v ZDA preklicala zaradi administrativne napake, ker se je Slovenija nahajala na seznamu držav, katerih državljani nimajo vstopa v letalske baze zračnih sil ZDA. G. Pierre je poskrbel, da se je napaka razrešila v zelo kratkem času.

Prijazni vodički sta nam razkazali celoten kompleks, na katerem se NASA ukvarja z razvojem. Sprehodili smo se med razstavljenimi letali, ki so nekoč bili delovni konji za njihove raziskovalne programe na področju aerodinamike. Del ogleda je potekal v hangarjih, kjer smo smeli fotografirati samo v smeri iz letalske steze proti hangarju. V obratni smeri nismo smeli, ker bi lahko posneli kakšen “občutljiv” kos opreme, ki ga ima vojska tam na testiranju. Kot smo se kasneje prepričali, se tu v puščavi marsikaj dogaja.

Drugi del ogleda je potekal neposredno iz avtobusa. Tu so nam eksplicitno prepovedali kakršnokoli telefoniranje ali fotografiranje. Ogledali smo si del kompleksa, ki ga uporablja vojska. Peljali smo se mimo zgradb, v katerih servisirajo obstoječa letala, testirajo nadgradnje, čistijo in barvajo letala. Poglavje zase je bila vožnja mimo ploščadi, kjer so servisirali najnovejše letalo, ki trenutno prihaja v redno uporabo - F-22. Razvoj tega letala je stal 65 milijard dolarjev, cena za izdelavo enega primerka je ocenjena na 137.5 milijonov. Trenutno je izdelanih 127 primerkov, v načrtu je izdelava še 56-ih. Pred ekonomsko krizo je celotno naročilo znašalo 750 primerkov, kasneje so ga omejili na 183.

Del tehnologij, ki so bile razvite za to letalo, bodo nedvomno našle pot v vsakdanji uporabi. Toda ali ne bi bilo lažje uporabiti ta denar za razvoj česa bolj uporabnega, kot strojev za sejanje smrti in “ameriške svobode”?