Kaj povedati o muzejih v ZDA? Tako kot z vsako stvarjo tukaj je na voljo veliko izbire. Naletite lahko na odlične muzeje, za katere ni potrebno plačati vstopnine, kot tudi na take, za katere plačate zasoljeno vstopnino, a po končanem obisku od njih nimate ničesar. Določeni muzeji so namenjeni otrokom, zato so njihove vsebine prilagojene in za odrasle nekoliko preveč “risankaste”. Danes smo imeli precejšnjo srečo pri izbiri muzejev. Odpeljali smo se v NASA Ames Research Center, kjer se na 17 hektarjih razprostira letališče in množica raziskovalnih ustanov. S čim se tu ukvarjajo? Raziskavami na področju aerodinamike, raziskovanja vesolja, informacijskih tehnologij, iskanju planetov, podobnih zemlji, itn.
Moffet Museum
Gre za muzej, v katerem smo izvedeli, kaj vse se je dogajalo na področju današnjega raziskovalnega centra. Pred 2. sv. vojno je bil Moffet Field pomembno oporišče izvidniških cepelinov, ki so opravljali izvidniške naloge na področju Pacifika. Med 2. sv. vojno so iz oporišča izvajali naloge v zvezi z varovanjem konvojem in protipodmorniškem boju. Po vojni je oporišče predvsem životarilo, vse dokler sovjetske podmornice niso postale toliko nadležne, da so fantje iz Moffet Field-a morali obnoviti znanje, pridobljeno med 2. sv. vojno. Ogled je minil precej hitro, videli in slišali smo veliko zanimivega, če vas kdaj pot pelje mimo Moffet Field-a, ga toplo priporočamo.
NASA Exploration Center
Sprva smo bili presenečeni nad dejstvom, da se muzej nahaja v šotoru, ki je po obliki spominal na cirkuškega, po velikosti pa je bil precej majhen (glede na ameriške razmere). V njem se je skrivalo veliko zanimivega: vodič Bob, izvedenec z diplomo iz Discovery Channel-a (kot se je v šali poimenoval), nam je v uri in pol pripravil voden ogled po mednarodni vesoljski postaji- predstavil nam je programe Mercury, Apollo in Space Shuttle. Ime NASA vedno povezujemo z vesoljem (ali vsaj letalstvom), Bob pa nam je razložil, da se NASA ukvarja tudi z medicinskimi raziskavami in razvojem zdravil in genetike (resda ima večina raziskav predznak “vesoljski”), ki bodo nekoč del vsakdanjika, kot so dandanes vrtalniki na baterijski pogon, očala z antirefleksivnimi prevlekami, zobni aparati, spominska pena, ušesni termometer, vodni filtri in tako dalje. Ogled raziskovalnega centra nadvse toplo priporočamo.
Computer History Museum
Verjetno bi se v NASA Exploration Centru zadržali še dlje, vendar smo si želeli ogledati predstavitev Babbageovega drugega računskega stroja v enem največjih muzejev računalništva v silicijevi dolini. Torej, kdo je Charles Babbage in zakaj je njegov računski stroj tako pomemben, da smo ga leteli pogledat? Naš kolega Charles je bil zanimiva pojava, tako je ponavadi z geniji, ki mejijo na čudake. V času, v katerem je živel, so logaritemske tablice (ki se uporabljajo pri računanju vsega živega) izračunavali učenjaki na roke, pri čemer je prihajalo do napak pri izračunih. G. Charlesa je to tako motilo, da je sklenil, da bo izdelal stroj, ki bo znal izračunavati logaritemske tablice. Prepričal je takratno britansko vlado, da mu je namenila 17.000 funtov (za tiste čase je bila to izjemno visoka cena - za ta denar si dobil dve parni lokomotivi) za izgradnjo računskega stroja. Po nekaj letih načrtovanja in gradnje se je skregal z vsemi vpletenimi in iz projekta ni bilo nič. Ker je bil Charles pedanten človek, ki bi zlahka odnehal, je sklenil, da skonstruira drugi računski stroj. Seveda je bil stroj še bolj napreden in je bil sposoben izvajanja več različnih računskih operacij z večjo zalogo vrednosti.
Žal v drugo ni dobil potrebnih finančnih sredstev in stroj je ostal na risalnih deskah. Šele leta 1989 so v Londonskem muzeju znanosti sklenili, da izgradijo repliko glede na originalne načrte. Gradnja stroja je trajala 2 leti, rezultat gradnje pa je bila 13 ton težka pošast, sestavljena iz več kot 25.000 delov. Stroj tako vsebuje enoto za računanje, pomnilnik in enoto za tiskanje rezultatov.
Predstavitev stroja je bila za nas, tehnične navdušence, zanimiva. Stroj je v štirih obratih pogonske ročice izračunal eno ničlo polinoma (vrtenje ročice je trajalo približno 3 sekunde). Za ilustracijo - računalnik, na katerem berete tale zapis, je sposoben izračunati okoli 10-20 milijonov ničel polinoma v sekundi (ta rezultat se bo v naslednjih dveh letih podvojil, če upoštevamo trende v razvoju strojne opreme). Nismo sicer uspeli izvedeti, zakaj je bilo drugo nadstropje muzeja zaprto (izgledalo je, kot da nekaj prenavljalo), vendar je že obstoječa zbirka dovolj za kak dveurni sprehod po prostorih, v katerih se lahko z nostalgijo spominjate tehnologije, s katero smo se srečevali kot osnovnošolci in je na naša življenja tako zelo pomembno vplivala.
Kot ponavadi, naše vtise veliko bolje prikazujejo slike v galeriji. Obilo veselja pri ogledu vam želimo.
No comments:
Post a Comment