Preročišče je v grški mitologiji pomenil tempelj, kjer preroki napovedujejo prihodnost. Na takšnih mestih so se odločale usode vladarjev, državnih tvorb, kot tudi običajnih ljudi. Dandanes so tovrstni kraji predmet obiska turistov. Mi smo si ogledali nekoliko drugačno različico preročišča. Oracle corporation, kot je uradno ime podjetja, ima podobno vlogo. Odloča o usodi precejšnjega dela človeštva, če smo že malenkostni. S čim se torej Oracle ukvarja?
Če ste ste IT-jevec potem verjetno veste, kaj fantje/dekleta pri Oracle-u počnejo. Podpora middleware-u in poslovnim procesom. Glavni njihov produkt je podatkovni strežnik Oracle. Za vse tiste, ki vam računalnik predstavlja zgolj bež škatlo in počnete v življenju še kaj bolj zanimivega, naj vam razložim, kar zgornje pomeni.
Podatkovne baze so precej zanimive. Nikjer jih ni videti, vendar so povsod prisotne, vaše življenje pa je od zbirk podatkov veliko bolj odvisno, kot bi si to verjetno želeli. Vsak plačan račun, vsaka odmera dohodnine, vsak obisk pri zdravniku, vsaka rezervacija vstopnic se zabeleži v eno do mnogih podatkovnih zbirk. Tam podatki čepijo, tesno drug ob drugemu in čakajo, da se jih uporabi. Ko se jih ne rabi več, se jih prenese nekam, da se lahko na njih nabira prah. Dobesedno. Taki podatki so potem zanimivi predvsem s stališča najrazličnejših analiz, glede na problemsko domeno, ki ga podatki pokrivajo.
Torej imamo podatke, ki morajo biti nekam shranjeni. Za to je zadolžena ena taka zverina, ki se ji reče podatkovna baza. Gre za posebno programsko opremo, ki zna učinkovito shraniti podatke in jih prikazati, glede na želje uporabnikov. Še vedno tukaj? Pridni. Tako si namreč Oracle zagotovi svoj kruh, namazan z maslom.
Torej, zanimalo nas je, kako Oraclu uspeva izdelovati precej komplesno programsko opremo v pogojih precejšnje kvalitetne konkurence. Da bi kaj izvedeli, je jasno, treba iti k njim. Reči in izvesti pa sta dva različna pojma. Takoj zjutraj nas je presenetil izjemno gost promet. Prvih 15 km poti smo prevozili v slabe pol ure, nato je šlo hitreje. Čemern dan se je počasi pričel jasniti in smo parkirali pred Oraclom nam je postalo jasno, da iz dneva morda še kaj bo.
Mateju, ki se je ogleda veselil potihem že cel teden, se je obraz ukrivil v velik nasmeh, ko je v živo ugledal zanimivo oblikovane poslovne stavbe podjetja Oracle. Matica so ob prihodu takoj zaskominale lepo rejene race in goske, ki so se pasle na travnikih pred stavbami. Domen je med čokoladami, namenjenimi za darila, odkril dve, ki sta bili preveč poškodovani, da bi jih dali z rok, zato smo se odločili da čokolade pojemo ob prvi priliki sami, racam pa prizanesemo. Tako ali tako bi bilo preveč dela z njimi :).
Prvo predavanje nam je pripravil gospod Gordon Smith, produktni vodja, zadolžen za izdajo Oracle 11 g. Predavanje je od začetka bilo precej dolgočasno, ker si je g. Gordon razlagal, da njegovo delo študentov ne zanima (za referenco si je vzel svojo hčer, za katero pravi, da ji za podatkovni strežnik Oracle ne bi moglo biti bolj vseeno). Zato je tudi razlagal precej osnovne reči, oz. zadeve, ki smo jih že poslušali, pardon predremali na faksu. K sreči, po zaslugi Markotov in Žareta, smo kmalu našli skupni jezik, tako da se je preostanek predavanja zavlekel čez predvidenega.
Sledil je kratek obhod Oraclovih prostorov. Kot zanimivost naj navedem, da so vsi prostori in zgradbe v najemu. Poslovni prostori so zrasli na mestu nekdanjega vodnega zabaviščnega parka. V čem se Oracle razlikuje od ostalih? Morda tudi v tem, da imajo v laguni parkirano svojo jadrnico. Kako so jo do tam spravili in koliko časa je bilo potrebno, je zgodba zase.
Kadar je lušno, čas hitro mineva, tako je napočil čas slovesa. Pomahali smo račkam v pozdrav in se odpravili preživet preostanek dneva na plažo v Halfmoon bay-u. Kmalu smo spoznali, da s sočnim dnevom na plaži ne bo nič, za to je poskrbel sam g. Pacifik. Vroč zrak s celine in mrzel z morja se mešata ob vznožju gorske verige ob prelomnici sv. Andreja. Posledica? Megla in s tem propadli načrti o ležernem počivanju plaži. “Tu vreme je čist čudnu” je bil komentar dolenjskega dela ekipe, medtem ko je Zoran priporočil ogled bližnjega nacionalnega parka. Rečeno storjeno. Imeli smo se fajn. Če ne verjamete, poglejte semkaj.
No comments:
Post a Comment