Hoover Dam

Takole, na blogu zaostajamo za dejanskim potekom dogodkov za kaka dva dneva. No, preden se zberejo vse slike, vtisi in formira kolikor toliko berljiv prispevek, traja. Svoje prispeva tudi nabit urnik, ki ne dovoljuje veliko prostega časa. Dovolj izgovorov, gremo s prispevkom naprej.

Kot del ogledov okolice Las Vegasa smo si ogledali tudi jez Hoover, ki omejuje reko Kolorado. Narava reke je bila v preteklosti namreč precej nepredvidljiva, reka je ujeta v sistem kanjonov in se napaja neposredno iz gorovja Rocky. Poplave in sušna obdobja so bila precej redna pojava, ki ju ni bilo možno vnaprej zanesljivo napovedati. To in potreba po poceni energiji v tem predelu amerike sta spodbudila ministrstvo za okolje v času velike gospodarske krize, da prične z gradnjo več jezov na reki Kolorado.

Jez Hoover je v času, ko je bil dokončan, veljal za največji jez na svetu. S širino 379 metrov in višino 221 metra še danes velja za impresiven dosežek gradbeništva in velja za 35-i največji jez na svetu. Naj vas spomnim, da je bila v času gradnje tako tehnologija, kot tudi poznavanje gradnje tako velikih struktur še v povoju, računalnikov, ki bi simulirali statične obremenitve betona, ni bilo, vse izračune so množice inženirjev opravile ročno.

Na gradnjo jezov se ne spoznam, zato se mi je zdela precej zanimiva. Kako za vraga lahko postaviš temelje jezu v deroči reki? Odgovor se glasi: ne moreš. Najprej je potrebno izbrati mesto za gradnjo jezu, ki je geološko stabilno. Nato izvrtaš v skalovje dovolj velike kanale, po katerih preusmeriš strugo deroče reke, tako da mesto, na katerem pričneš z gradnjo jezu, ostane suho. Nato zgradiš jez. Dve leti pred koncem predvidenega roka. V času največje gospodarske krize in inflacije. Pri čemer se srečuješ s problemi za katere nimaš takojšnjih rešitev. Ali je še kdo mnenja, da bi morali slovenske gradbince poslati kam v šolske klopi?

Jez letno proizvede 4 milijarde kilovatnih ur, ki jih porabijo odjemalci v treh državah: Kalifornija, Nevada, Arizona. Las Vegas ponoči sveti izključno zaradi jezu Hoover, pitna voda se zajema iz akumulacijskega jezera, s tako veliko kapaciteto, da bi lahko zaprli jez in bi se voda morala celo leto stekati, da bi dosegla rob jezu. Jez ima ogromen negativen vpliv na okolje. Poplave, ki so bile v preteklosti sestaven del ekosistemov v kalifornijskih ravninah, se ne dogajajo več. Ribja populacija za jezom je zdesetkana, v sušnih mesecih reka Kolorado presahne še preden se izteče v svojo delto. Jez je tako za ceno uničenja ekosistema reke pripomogel k razvoju jugozahoda ZDA, kjer se nahajajo podjetja iz Silicijeve doline. Čas bo pokazal ali se je ta odločitev izkazala za smotrno ali ne in kakšno ceno bodo prebivalci ZDA plačali.