Spoštovani bralci,
Pričujoče besede vam pišem hitro, ker vem da lahko hitro berete, meni pa počasi zmanjkuje baterije na računalniku. Torej, obiskali smo UCLA. Gre za eno najuspešnejših univerz v Kaliforniji - slovi tako po športnih kot tudi akademskih dosežkih, ki jo redno uvrščajo med 10 najbolj uspešnih univerz ne glede na lestivco, po kateri sodijo uspešnost šolskega sistema.
Univerze so v ZDA drugače organizirane kot v Sloveniji. Predvsem imajo to izrazito prednost, da so vse stavbe zrasle na istem mestu z namenom, da je karseda največ infrastrukture deljene med čimveč različnimi ustanovami. Vse predavalnice, laboratoriji in ostale stavbe so organizirane tako, da so dosegljive s kolesom ali podobnim prevoznim sredstvom.
Morda velja omeniti, kako smo prišli do ideje/predloga, da obiščemo tudi UCLA. Na poti v ZDA je Domen na letalu sedel poleg profesorja računalništva, ki predava na UCLA. Beseda je dala besedo in obljubil nam je voden ogled univerze - le-te ponujajo vodene oglede tudi širšim množicam, ampak mi smo pač navajeni, da se nas tretira posebej, tudi v tem primeru ni bilo nič drugače :).
Posebno doživetje je bila naša udeležba na eni uri predavanja iz predmeta, ki ga poslušajo tamkajšnji računalničarji. Verjetno vas zanima kako je bilo? Najprej velja razložiti, da so v ZDA najbolj cenjeni predavatelji, ki prihajajo iz industrije, poznajo najnovejše trende, redno obnavljajo svoja znanja in so gonilo napredka na svojem strokovnem področju. Predavanje samo po sebi ni bilo nič posebnega - predavatelj je snov dobro poznal, zanimivo je predaval, uporabljal je sodobno opremo - vendar na nobenem področju se nam ni zdelo, da nam na naši fakulteti niso zagotovili podobnih pogojev dela - razlika je morda le v tem, da pri nas 30 odstotkov profesorjev zna pravilno uporabljati vse reči, ki olajšujejo pedagoški proces - za ostale ne morem reči, da se ne trudijo - morda bi potrebovali nekaj smernic ali predavanj, kako pripraviti dobra predavanja. Še ena zanimivost - predavalnica, pa tudi stavba sama je spadala med starejše na kampusu. Posledično je temu primerno vsa oprema kazala znamenja obrabe - ne pa tudi vandalizma, kot se žal pri nas vse prevečkrat dogaja.
Presenetilo (ali pa tudi ne) je obnašanje študentov. Predavalnica je bila nabita do zadnjega sedišča - predavanja so namreč obvezna, profesorji pobirajo podpise. Polovica študentov je aktivno sodelovala na predavanju, postavljala vprašanja, se obnašala disciplinirano. Ostala polovica je v eni roki držala hamburger, v drugi kokakolo ali kako drugo pijačo in pridno vzdrževala zvočno kuliso mljaskanja in srkanja. In to na univerzi, kjer eno letnik stane okoli 40.000 dolarjev!
Ob koncu predavanja smo v zvezi s tem postavili vprašanje profesorju. Le-ta je razložil, da imajo s tem precejšnje probleme - le katera fakulteta jih nima. Težava je predvsem v tem, da prva dva letnika na UCLA nista strokovno orientirana. Študentje lahko izbirajo med različnimi predmeti, nekateri niti ne vedo, iz česa želijo diplomirati, statistika pravi, da približno tretjina študentov naravoslovja zamenja področje študija (za npr. ekonomijo, družboslovje, itd). Druga pesem je delež študentov, ki naredijo letnik. Le-ta je vedno blizu 99-im odstotkom. Tu se pozna to, da morajo študentje delati sproti in so tudi sproti ocenjevani, pri nas pa je vse odvisno od enega samega pisnega izpita in enega samega ustnega izpita - kar včasih spominja na igro rulete s petimi naboji v revolverju.
Preden baterija dokončno odpove - še ena zanimivost. V lanskem letu je bilo vpisanih preko 25.000 študentov. Preko devet tisoč jih izhaja iz azijskih etničnih skupin - kar je najvišji delež v celotni populaciji. Kar zlahka opaziš, tudi če ne poznaš statistike. Na koncu dneva se nam je zdelo, da se nahajamo v kakem Hong Kongu in ne sredi Amerike. A morda je to ravno to največja prednost Združenih Držav. Raznolikost, mešanje kultur in idej - talilni lonec vsega na tem svetu.
Četudi le za en dan, za eno samo uro, bilo je zanimivo podoživeti, kako je biti študent na prestižni univerzi. Kdove, morda bo kdo od nas dobil priložnost/voljo za doktorski študij na eni od univerz, ki smo jih obiskali.
No comments:
Post a Comment