Rafting po reki Kolorado

Preden vam začnem razlagati, kako je bilo fajn, naj vam povem, kako pojmujejo američani rafting. Vzameš 10 metrov dolg gumenjak, nanj pritrdiš Honding motor z 135 konjskimi močmi, naložiš gor 20 ljudi in vodiča. Tako si pripravljen za rafting na reki Kolorado.

Za 80 dolarjev po osebi smo se nekateri člani ekipe odločili za vožnjo, ki se začne pri jezu zraven mesta Page in znaša kakih 16 kilometrov po reki navzdol. Vodič indijanskega rodu je med vožnjo razdiral šale in zanimive prigode iz preteklih voženj. Sredi poti se je ustavil na peščenih sipinah, kjer smo si lahko ogledali slike na skalah, ki so jih pustili predniki 3000 let nazaj. Ko takole razmišljam - ali bo naša generacija lahko zapustila arheološki artefakt, ki bo ostal našim zanamcem in bo hkrati ostal berljiv?

Potovanje smo nadaljevali po mehkih meandrih reke Colorado, ki si je v tisočletjih utrla pot skozi mehko skalovje. Stene, s katerimi je reka obdana, so visoke od 200 metrov. Na nekaterih predelih so stene presegajo velikost 350 metrov - prizor za bogove, ko gledaš, kako visoko nad tabo kroži kondor - vodič ga vidi enkrat do dvakrat na mesec, po reki se spusti dvakrat do trikrat na dan - samo za ilustracijo kako pogost je tak dogodek.

V kanjonu je po kaki uri vožnje najbolj problematična presoja, kako daleč je kaka točka in kako velika je od blizu kaka zanimivost. Vse (z izjemo ogromnih sten) se zdi nekam majhno in hkrati blizu - posledica precej čistega ozračja. Podoben efekt lahko doživite tudi v narodnem parku Yosemite. Vzpetine, ki so oddaljene več deset kilometrov, se zdijo čisto na dosegu roke.

Ko smo se bližali koncu poti, je vodič izklopil motor, obstali smo v popolni tišini, po reki nas je nesel počasi nesel tok. Popoldansko sonce je prijetno sijalo, ko je vodič od nekod privlekel staro indijansko flavto in nam v idiličnem okolju zaigral nanjo. Indijansko izročilo ne pozna notnega črtovja, vsaka zaigrana skladba je edinstvena, plod improvizacije in dobrega spomina glasbenika.

S pristankom na edinem nabrežju, od koder je izkrcavanje možno (če iz kakršnihkoli razlogov ne bi bilo možno tam pristati, je naslednje ustrezno nabrežje, od koder lahko prideš iz kanjona, oddaljeno 16 dni plovbe!) se je del našega izleta zaključil. Namesto da bi bili utrujeni od veslanja, smo bili utrujeni od pripekajočega sonca.

Preostanek vožnje nazaj nam je voznica avtobusa, ki je videl in prevozil že boljše čase razlagala lokalne zanimivosti, skupaj z obveznim južnjaškim naglaskom in humorjem. Zvečer smo se dobili skupaj s kolegi, ki so se odločili za obisk doline Antelope (obvezno preverite, kako so se imeli). Odšli smo na zanimiv zavoj reke Kolorado, imenovan horseshoe bend (zavoj v obliki konjske podkve), kjer smo se slikali z nogami bingajoč nad 250 metrskimi previsi.

Jutri nas tako čaka odhod iz mesta Page proti Grand Canyonu. Napovedano je precej vetrovno vreme. Bomo videli, kako nam bo šlo.

Do takrat, lep pozdrav.